
Avstralija
Velika raznovrstnost in bogastvo živil ter hrane sta v Avstraliji odraz zemljepisnih razlik.
Zemljepisna lega
Avstralija se razteza od 10° do 45° južne zemljepisne širine in 113° in 115° (???) vzhodne zemljepisne dolžine. Obsega celino Avstralijo in otok Tasmanijo ter mnogo majhnih otokov okrog kopnega.
S treh strani obkrožajo Avstralijo velike površine Tihega (na vzhodu) in Indijskega oceana (na jugu in zahodu). Samo na severni strani je z verigami otokov nekoliko povezana z Azijo.
"Barbie", kot Avstralci imenujejo peko na žaru, zavzema pomembno mesto v družabnem življenju. Pripravljajo ga na vrtu, na terasi, strehi ali na plaži.
Zaradi te naravne osamitve, to je oddaljenosti od drugih celin, zemljepisno lego Avstralije pogosto označujejo kot neugodno. Vendar so se prav zaradi tega v Avstraliji razvile posebne rastlinske in živalske vrste.
Dolžina avstralske obale znaša skupaj z vsemi otoki 36.735 km. Glavna reka je Murray-Darling, glavno mesto pa Canberra.
Zgodovinski vpliv
Prvi angleški priseljenci so prispeli v Australijo z ladjami leta 1788. Naselili so se v Sydneyu in s časom poselili tudi okoliška področja.
Angleži so s seboj prinesli enostavne recepte za poceni jedi, kot so krompirjevi cmoki in angleški puding. Recepti so se prenašali iz roda v rod, zato še danes pripravljajo jedi, kot sta jagnječja pečenka in mesna pita z ledvičkami. Te jedi so se združile z drugimi, ki jih imajo danes za značilno avstralske, to pa so Pavlova, Soldier's Cake in Anzac Biscuits, Lamington in Pumpkin Scones.
Toda čeprav so angleški in drugi priseljenci (italijanski, nemški, grški, azijski, vzhodnoevropski in južnoafriški) s seboj prinesli narodne recepte, je kultura hrane že obstajala. Stoletja pred njihovim prihodom so avstralski domorodci znali izkoriščati plodove samoniklih rastlin, pekli pa so tudi brezkvasni kruh.
Prepoznavna živila domorodcev so listje limonaste mirte, poper, špinača, bush tomatoes (majhno sadje, podobno paradižniku, ki ga imenujejo tudi puščavsko grozdje) in oreški macadamia.
Mednarodna kuhinja se je izjemno razvila po drugi svetovni vojni. Priseljevanje Sredozemcev, predvsem Italijanov, Grkov in Libanoncev, je v avstralski kuhinji povzročilo ogromne spremembe. Zadnjih 30 let se ta proces ponavlja s priseljenci iz Vzhodne Azije. Hrana kot cous-cous, polenta, tajski ribji kolački in kitajski noodles, je postala del vsakodnevne kuhinje značilne avstralske družine.
Nanovejša usmeritev je bush food, tj. hrana domorodcev. Na splošno se uživa lažja hrana, s spajanjem kalifornijske kuhinje in azijskih živil pa je nastal tudi nov slog, imenovan Pacific Rim. Moderna avstralska kuhinja je ena od najbolj eklektičnih na svetu.
Značilnosti kuhinje
Prepoznavna živila domorodcev so listje limonaste mirte, poper, špinača, bush tomatoes in oreški macadamia.
Velika raznovrstnost in bogastvo živil ter hrane sta v Avstraliji odraz zemljepisnih razlik. Na jugu prekrivaju zemljo gosti borovi gozdovi in bujni zeleni pašniki, na katerih redijo govedo in jagnjeta, medtem ko hladne in čiste vode oskrbujejo prebivalstvo z jastogi in ribami. Na rdeči zemlji Coonawarre bujno rastejo vinogradi, na jugovzhodu pa žita. Reka Murray pretvarja puščavski pesek v rodovitna tla s sadovnjaki, v katerih na veliko gojijo limone, grozdje, melone, koščičasto sadje in paradižnik.
V nekoliko hladnejšem podnebju (Adelaide Hills, McLaren Vale in Barossa Valley) raste grozdje, iz katerega pridelujejo vrhunska vina. Ob vznožju gričev uspevajo jablane, češnje, jagodičevje in mandljevci, zahodna obala pa je bogat vir morskih sadežev.
Z rastjo turizma se razvija tudi ponudba avstralskih restavracij. Eden od značilnih jedilnikov je sestavljen iz paštete iz gosjih jeter in popra, kengurujevega zrezka z žara, rdečega vina, pečenih krompirčkov in sveže solate s prelivom iz oljčnega olja in kisa iz rdečega vina, medtem ko za sladico priporočajo Lemon Myrtle, kolač s stepeno smetano.
Priljubljena je tudi fusion cuisine, tj. mešanica raznih svetovnih kuhinj, tako da se, na primer, azijske začimbe, kot so chilli, koriander, curry in kardamom, mešajo s klasičnimi evropskimi jedmi.
"Barbie", kot Avstralci imenujejo peko na žaru, zavzema pomembno mesto v družabnem življenju. Na dvorišču, na vrtu, na terasi, strehi, v parku ali na plaži pripravljajo najrazličnejše jedi, celo po eksotičnih receptih, kot je riž s kitajskimi gobami, pečen na bananovem listju, ali sladki krompir na sladkornem trsu.
Značilne jedi
Damper - tradicionalni avstralski kruh, ki se dela brez kvasa, peče pa na tabornem ognju ali v litoželezni pečici.
Balmain Bugs - ploščati rakci z belim mesom in blagega okusa, podobnega jastogu, ki se običajno pripravljajo na žaru.
Billy Tea - čaj, ki se pripravlja v kovinski pločevinki (billy) na odprtem ognju.
Chiko Roll - spomladanski zvitek po angleško.
Meat Pies - majhne mesne pite, ki jih običajno ponudijo prelite s paradižnikovo omako.
Lamingtons - kocke iz biskvita, prelite s čokolado in povaljane v kokosovi moki (pravzaprav hrvaški "čupavci"), ki jih postrežejo s stepeno smetano in čajem. Pravijo, da so to pecivo, ki je nastalo konec 19. stoletja, naredili zato, da bi uporabili posušeni biskvit. Imenovali so ga po Lady Lamington, soprogi tedanjega guvernerja Queenslanda.
Pavlova - sladica iz beljakovega snega, okrašena s sladko stepeno smetano in svežim sadjem. Recept je menda nastal v čast prihoda slavne balerine Anne Pavlove.
Vegemite - črn, gost namaz iz kvasa in zelenjave, ki ga največ jedo namazanega na opečen kruh. Pravijo, da Avstralci, ki živijo zunaj domovine, niso srečni brez zaloge Vegemitea!
Anzac Biscuits - hrustljavi keksi iz ovsa, kokosove moke, sladkorja, moke, masla, sode bikarbone, vode in sladkornega sirupa. Med prvo svetovno vojno so jih pakirali v pločevinke in pošiljali vojakom.
Soldier's Cake - kuhana sadna sladica.
Fast Facts
- Polno ime: Commonwealth of Australia
- Površina: 7.682.300 km2
- Prebivalstvo: 20 772 981 (94% evropskega izvora, 4% azijskega izvora, 1, 5% ostalih)
- Glavno mesto: Canberra
Religija: rimsko katoliška 29%, anglikanska 22%, protestantska 14%, druge krščanske 15%, ateisti 14%, drugo 6%. Uradne religije ni
Travel tips
- za obisk Avstralije boste potrebovali vizo
- v vseh letnih časih se zaščitite s kremo z visokim zaščitnim faktorjem
- nosite sončna očala in klobuke
- v nujnih primerih pokličite 000 (univerzalna številka za nujno pomoč, gasilce in policijo)
Izpiši
Pošlji prijatelju
Poznate koga, ki bi ga ta članek zanimal? Nič lažjega, vpišite podatke, dodajte komentar in pošljite.



Komentiraj
Vpišite vap komentar ali predlog v zvezi z vsebino.